Aktualne novice

<< < 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 > >>
 

Olajšava za vzdrževane družinske člane

17.01.2014 12:51
Kdor med letom ni uveljavljal posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, ali kdor želi podatke o tem spremenili, lahko to stori preko e-davkov ali v papirnati obliki s predpisanim obrazcem.

Rok za oddajo obrazca s priporočeno pošto je 5.2.2014. Kdor oddaja vlogo z navadno pošto, jo mora oddati vsaj kak dan prej, namreč paziti mora, da vloga prispe na davčno upravo najkasneje do 5.2.2014.

Obrazec za vlogo
 
 

Vpogled v podatke za odmero dohodnine

16.01.2014 12:48

DURS obvešča, da so podatki za odmero dohodnine, ki jih je davčna uprava pripravila na podlagi obračunov davčnega odtegljaja, objavljeni na portalu eDavki.

Vpogled je možen od 15. 1. 2014 do 31. 1. 2014, do podatkov dostopate z digitalnim potrdilom.

 

Komu so podatki namenjeni?

 

Podatki so namenjeni izplačevalcem dohodkov za primerjavo podatkov iz predloženih iREK obrazcev in pripravljenimi obvestili prejemnikom dohodkov (Povzetek obračuna dohodkov, izplačanih v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2013), ki jih morajo izplačevalci dohodkov izročiti prejemnikom dohodka najpozneje do 31. 1. 2014.

 

Primerjajte!

 

DURS še obvešča, naj izplačevalci dohodka naj objavljene podatke primerjajo s podatki, ki so jih davčni upravi predložil na iREK obrazcih. Če ugotovijo, da slednji niso pravilni, naj davčni upravi najpozneje do 31. 1. 2014 predložijo manjkajoče REK obrazce oziroma popravke že vloženih REK obrazcev.

 


Kaj, če podatki niso pravilni?

 

Če izplačevalec na podlagi navedene primerjave ugotovi, da podatki, ki jih je davčni upravi predložil na iREK obrazcih, niso pravilni, naj davčni upravi čim prej predloži manjkajoče REK obrazce oziroma popravke že vloženih obrazcev. Obrazce oziroma popravke bo davčna uprava upoštevala pri sestavitvi informativnega izračuna dohodnine samo, če bodo predloženi najpozneje do 31. 1. 2014.

 
 

Oprostitev plačila prispevkov za zaposlitev mladih

01.11.2013 09:53

Nove olajšave za zaposlitev brezposelnih mladih


Oprostitev plačila prispevkov delodajalca uveljavljate na podlagi Zakona o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva (ZIUPTDSV), ki je bil sprejet julija 2013.


Kaj vam omogoča ukrep?

Oprostitev plačila prispevkov delodajalca za prvih 24 mesecev zaposlitve brezposelnih mladih v starosti do 30 let.

Oprostitev plačila se nanaša na prispevke delodajalca za socialno varnost (prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti).

 

Za koga lahko uveljavljate oprostitev plačila prispevkov?

Za zaposlitev brezposelnih, ki so pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi:

  • mlajši od 30 let in
  • najmanj 3 mesece neprekinjeno prijavljeni v evidenci brezposelnih.

Pogodba o zaposlitvi mora biti sklenjena:

  • za nedoločen čas in
  • v obdobju od 1. 11. 2013 do 31. 12. 2014.

Zaposlitev morate ohraniti najmanj 24 mesecev neprekinjeno.

 

Kdo lahko uveljavlja oprostitev plačila prispevkov?

Delodajalci, ki:

  • zadnje 3 mesece pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z mladimi brezposelnimi – niste začeli postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali zaposlenim niste odpovedali pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov;
  • pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z mladimi brezposelnimi – niste imeli blokiranega TRR (transakcijskega računa) 30 zaporednih dni ali več;
  • v zadnjih 6 mesecih pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z mladimi brezposelnimi – ste redno izplačevali plače in plačevali obvezne prispevke za socialno varnost zaposlenih.

Ne prezrite:

  • Če delodajalec, ki uveljavlja oprostitev plačila prispevkov na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, omenjeno pogodbo odpove iz poslovnih razlogov pred iztekom 24 mesecev zaposlitve, mora plačati prispevke delodajalca za socialno varnost za celotno obdobje dejanske zaposlitve mladih.
  • Enako velja, če se mladi, za katere delodajalec uveljavlja oprostitev plačila prispevkov na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, odločijo za izredno odpoved omenjene pogodbe pred iztekom 24 mesecev zaposlitve.

Od kdaj velja oprostitev plačila prispevkov?

Oprostitev plačila prispevkov delodajalca za socialno varnost lahko uveljavljate, če v obdobju od 1. 11. 2013 do 31. 12. 2014 sklenete pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas z brezposelnimi, ki so mlajši od 30 let in so najmanj 3 mesece neprekinjeno prijavljeni v evidenci brezposelnih.

Kako se izvaja oprostitev plačila prispevkov?

Oprostitev plačila prispevkov delodajalca za socialno varnost uveljavljate pri Davčni upravi RS (DURS-u). Ne zahteva se predhodno pridobivanje dokazil o izpolnjevanju pogojev.

DURS bo od nas po uradni dolžnosti pridobil podatke, ali mladi brezposelni, za katere nameravate uveljavljati oprostitev plačila prispevkov, ustrezajo tem pogojem. To pomeni, da so bili pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas mlajši od 30 let in najmanj 3 mesece neprekinjeno prijavljeni v evidenci brezposelnih.

Če nameravate uveljavljati oprostitev plačila prispevkov delodajalca, vam mladi brezposelni pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas lahko predložijo potrdilo, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogojev. Potrdilo pridobijo pri nas po elektronski poti, s prijavo v portal PoiščiDelo.si, ali neposredno pri našem uradu za delo, kjer so prijavljeni kot brezposelni.

 

Več informacij:

Glede oprostitve plačila prispevkov delodajalca za zaposlitev mladih brezposelnih dobite pri Davčni upravi RS (DURS-u), in sicer na vam najbližjem davčnem uradu.

Poglejte si Zakon o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva (ZIUPTDSV).

Vir: ZRSZZ

 
 

Enostranski prisilni pobot po pravilih obligacijskega prava

15.10.2013 08:22
Enostranski prisilni pobot je urejen v Obligacijskem zakoniku. V 311. členu Obligacijskega zakonika je določeno, da dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti ter če sta obe zapadli. Za pravno veljavno uveljavljanje prisilnega pobota morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji splošni pogoji, in sicer: vzajemnost, istovrstnost in zapadlost terjatev.


Pogoj vzajemnosti pomeni, da sta obe stranki v medsebojnem razmerju hkrati dolžnik in upnik iz naslova različnih pravnih temeljev. V zvezi s tem pogojem obstajajo tudi izjeme, ki so določene v 313. in 315. členu Obligacijskega zakonika (npr. cesija).

Predmet pobota sta lahko le istovrstni terjatvi, ki se glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti. Drugače povedano, denarna terjatev se lahko pobota le s terjatvijo, izraženo v denarju, ne more pa se pobotati z izdelkom, npr. z avtom.  


Kot zadnji splošni pogoj za pobotanje Obligacijski zakonik omenja zapadlost oziroma dospelost terjatve v plačilo.

Sodna praksa je izoblikovala še dva pogoja, iztožljivost in likvidnost. Likvidnost terjatve pomeni, da je terjatev jasna ter nesporna in ji dolžnik ne nasprotuje oziroma za katero je evidentno, da eksistira.


Poleg izpolnjevanja splošnih pogojev se za nastanek enostranskega prisilnega pobota zahteva še izjava o pobotu ene stranke. Obligacijski zakonik za pobotno izjavo ne predpisuje posebne oblike, vendar je priporočljivo, da je ta v pisni obliki zaradi lažjega dokazovanja v primeru morebitnega spora. Stranka, ki prejme pobotno izjavo, lahko pobotanju ugovarja le iz razloga, da pogoji za pobotanje niso izpolnjeni.


Obligacijski zakonik v 316. členu navaja, da je pobot prepovedan v tistih primerih, kadar gre za:

  • terjatev, ki je ni mogoče zarubiti (npr. terjatev, ki je izvzeta iz izvršbe, ali terjatev, za katero velja omejitev izvršbe);

  • terjatev stvari ali vrednosti stvari, ki so bile dolžniku dane v hrambo ali na posodo ali jih je dolžnik brezpravno vzel ali brezpravno pridržal;

  • terjatev, nastala z namerno povzročitvijo škode;

  • odškodninska terjatev za škodo, storjeno z okvaro zdravja ali s povzročitvijo smrti;

  • terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja.

Prisilni pobot ima za pravno posledico, da nižja terjatev preneha v celoti, višja terjatev pa glede preostalega dela še naprej pravno veljavno eksistira skupaj s stranskimi pravicami (npr. poroštvo).


Poenostavljen primer prisilnega pobota:

Oseba A za družbo B napiše članek. Družba B se zaveže, da osebi A, dne 1. 1. 2013, plača 100 enot za napisan članek. Družba B prejme od osebe A naročilo glede nakupa knjige. Zato družba B osebi A izda račun v višini 200 enot, ki zapade v plačilo dne 1. 2. 2013.

Splošni pogoji za pobot v konkretnem primeru so vzajemnost (oseba A ima terjatev v višini 100 enot in obveznost v višini 200 enot do družbe B, družba B pa ima terjatev v višini 200 enot in obveznost v višini 100 enot do osebe A), istovrstnost (obe terjatvi se glasita na denar) in zapadlost, ki nastopi z dnem 1. 2. 2013.  


Dne 1. 2. 2013 oseba A družbi B pošlje pobotno izjavo v pisni obliki, s katero obvesti družbo B, da svojo terjatev v znesku 100 enot pobotava z nasprotno terjatvijo družbe B v znesku 200 enot.


Učinki zgornjega pobota so, da terjatev osebe A oziroma obveznost družbe B v znesku 100 enot preneha (100 - 100 = 0), medtem ko preostali del terjatve družbe B v znesku 100 enot ostaja neizpolnjen in ga mora oseba A poravnati (200 - 100 = 100 enot).


Sklep

Enostranski prisilni pobot predstavlja v pravnem prometu priročen, učinkovit in hiter način nedenarnega poplačila vzajemnih terjatev, predvsem v primerih, ko je ena izmed strank neplačevita in se ji na tak način omogoči, da lažje izpolni svojo zapadlo obveznost nasprotni stranki.

Vir: Verlag Dashöfer

 
 

Račun za cestnino v tujini

15.10.2013 08:16

Cestnina je nadomestilo za uporabo cest in je obdavčena v skladu z 27. členom ZDDV-1, ki določa, da je kraj opravljanja storitev v zvezi z nepremičninami kraj, kjer se nepremičnina nahaja. Torej je pomembno, v kateri državi se nahajajo ceste, katerih uporaba se plačuje.

Če gre denimo za uporabo cest v Avstriji, pomeni, da ima Avstrija pravico do obdavčitve. Zaradi navedenega se samoobdavčitev v Sloveniji ne dela. Zaradi navedenega se samoobdavčitev v Sloveniji ne dela. Slovenski davčni zavezanec, ki ima pravico do odbitka DDV, lahko vloži zahtevek za vračilo DDV v drugi državi članici EU preko portala e-davki. V tem primeru se zaračunani avstrijski DDV knjiži na konto 165 - ostale kratkoročne terjatve.

Vir: Verlag Dashöfer

 
<< < 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 > >>

Aktualne novice

 

08.01.2020
e-bolniški list
Pomembna novost za delodajalce - do e-bolniškega ...
22.11.2019
Bolniški list od 01.01.2020
Novost - uvedba elektronskega bolniškega lista ...
04.05.2019
Spremembe glede izplačevanja regresa za letni dopust

Dne 4. maja 2019 sta pričeli veljati noveli ...

20.04.2019
Pričetek uporabe novega Zakona o poslovni skrivnosti
Dne 20. aprila 2019 se je pričel uporabljati nov ...
web design: IMAGE DESIGN d.o.o.
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani in štetje obiskovalcev.
Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste sprejeli vse piškotke.
ZAVRNI