Aktualne novice

<< < 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 > >>
 

Izplačila fizičnim osebam

17.01.2014 13:23
Obvestilo strankam, ki izplačujejo fizičnim osebam dohodke iz drugega pravnega razmerja - najbolj pogosti so podjemna pogodba in avtorski honorar:

Zaradi spremembe zakonodaje, ki uvaja obveznost zavarovanja in posledično plačevanja prispevkov tudi za fizične osebe, ki prejemajo dohodke iz drugega pravnega razmerja, torej tudi na podlagi podjemnih pogodb in avtorskih honorarjev, bo potrebno ob izplačilu dohodka oz. v času opravljanja dela poznati STATUS prejemnika dohodka. Če ni nikjer drugje zavarovan na drugi podlagi (npr. delovno razmerje, s.p., družbenik , upokojenec...), mu bo potrebno ob izplačilu obračunati vse ostrezne prispevke, kar vpliva tudi na višino njegovega honorarja in bremenitve vašega podjetja (preverite pogodbe!).

Prejemnik dohodka vam je sam dolžan zagotoviti podatek o svojem statusu, zato jih opozorite, da vam kot izplačevalcu priskrbijo potrebna dokazila (spodaj navedba zakona):

Podatke, na podlagi katerih se ugotovi izpolnjevanje pogojev za obvezno zavarovanje na podlagi opravljanja dela v okviru drugega pravnega razmerja, izplačevalcu prejemka zagotavlja zavarovanec. Zavarovanec mora neposredno pred izplačilom izplačevalcu podati pisno izjavo oziroma posredovati ustrezne podatke, in sicer:

  • ali je upokojenec,
  • ali je v času izplačila zavarovan s polnim delovnim časom,
  • ali je v času izplačila zavarovan s krajšim delovnim časom oziroma ni vključen v zavarovanje
  • ali je bil v času opravljanja dela zavarovan s polnim delovnim časom,
  • ali je bil v času opravljanja dela zavarovan s krajšim delovnim časom oziroma ni vključen v zavarovanje.

Status upokojenca se za upokojence, ki prejemajo pokojnino v RS, lahko izkaže tudi s kartico upokojenca. Za osebo, ki prejema pokojnino v drugi državi članici EU, se prav tako upošteva status upokojenca in je glede obveznosti zavarovanja izenačena z upokojenci v RS. V Uredbi 883/2004 je namreč določeno, da se dejstva, nastala v drugi državi članici, upoštevajo kot da bi nastala na območju RS.

Osebe, ki prejemajo pokojnino iz tretjih držav, pa niso izenačene z upokojenci v RS, ker bilateralni sporazumi takšnih določb ne vsebujejo. V tem primeru morajo izplačevalci ne glede na prejemanje pokojnine iz tretje države plačati oba prispevka.

Za namen dokazovanja o vključenosti v obvezno zavarovanje in o delovnem/zavarovalnem času lahko zavarovanec sam pridobi izpis obdobij zavarovanja pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali pa izplačevalca pisno pooblasti, da te podatke pridobi zanj. Izplačevalec prejemkov na podlagi drugega pravnega razmerja brez pooblastila zavarovanca ne bo mogel vpogledati v zavarovančeva obdobja zavarovanja pri ZPIZ-u.

Izjema: Navedbe prejšnjega odstavka ne veljajo v primeru, ko oseba opravlja delo na podlagi drugega pravnega razmerja v obdobju pred 1. 1. 2014, izplačilo pa se izvrši po 1. 1. 2014. V teh primerih se obračunajo in plačajo le prispevki v skladu z 20. členom ZPIZ-2 (prispevek za posebne primere zavarovanja po stopnji 8,85 % od plačila, doseženega pri plačniku davka), kljub temu da bi bili pogoji za obvezno zavarovanje po določbi 18. člena v letu 2013 izpolnjeni, če uporaba tega člena ne bi bila odložena na 1. 1. 2014.

Za zavarovance iz drugega pravnega razmerja po 18. členu ZPIZ-2 se  bo dohodek obremenjen s prispevki na naslednji način: 

Prejemnik je zavezanec, ki nima drugega zavarovanja za polni delovni čas Prispevek zavarovanca
VPLIVA NA NETO (LAHKO TOLIKO NIŽJI)*
Prispevek delodajalca
VPLIVA NA SKUPNI STROŠEK IZPLAČEVALCA (JE LAHKO TOLIKO VIŠJI)*
Za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (za opravljena dela od 01.01.2014) 15,50% 8,85 %
Za zdravstveno zavarovanje (za opravljena dela od 01.02.2014) 6,36% 0,53 %  (trenutno 4,55) ni vezano na znesek izplačila

* odvisno od opredelitve zneska v pogodbi (neto ali bruto ali bruto bruto)

Če takšnih primerov ne boste imeli - to se pravi, da bodo za vas delale fizične osebe, ki imajo sicer urejeno zavarovanje za polni delovni čas na podlagi drugega razmerja (npr. delovno razmerje, s.p., družbenik, upokojenec...), ostanejo prispevki za PIZ enaki, dodatni pa so prispevki za zdravstveno zavarovanje:

Prejemnik je zavezanec, ki nima drugega zavarovanja za polni delovni čas Prispevek zavarovanca
VPLIVA NA NETO (LAHKO TOLIKO NIŽJI)*
Prispevek delodajalca
VPLIVA NA SKUPNI STROŠEK IZPLAČEVALCA (JE LAHKO TOLIKO VIŠJI)*
Za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (za opravljena dela od 01.01.2014) 0% 8,85 %
Za zdravstveno zavarovanje (za opravljena dela od 01.02.2014) 6,36% 0,53 %  (trenutno 4,55) ni vezano na znesek izplačila

* odvisno od opredelitve zneska v pogodbi (neto ali bruto ali bruto bruto)

 Še enkrat preverite pogodbene zneske.
 
 

Olajšava za vzdrževane družinske člane

17.01.2014 12:51
Kdor med letom ni uveljavljal posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, ali kdor želi podatke o tem spremenili, lahko to stori preko e-davkov ali v papirnati obliki s predpisanim obrazcem.

Rok za oddajo obrazca s priporočeno pošto je 5.2.2014. Kdor oddaja vlogo z navadno pošto, jo mora oddati vsaj kak dan prej, namreč paziti mora, da vloga prispe na davčno upravo najkasneje do 5.2.2014.

Obrazec za vlogo
 
 

Vpogled v podatke za odmero dohodnine

16.01.2014 12:48

DURS obvešča, da so podatki za odmero dohodnine, ki jih je davčna uprava pripravila na podlagi obračunov davčnega odtegljaja, objavljeni na portalu eDavki.

Vpogled je možen od 15. 1. 2014 do 31. 1. 2014, do podatkov dostopate z digitalnim potrdilom.

 

Komu so podatki namenjeni?

 

Podatki so namenjeni izplačevalcem dohodkov za primerjavo podatkov iz predloženih iREK obrazcev in pripravljenimi obvestili prejemnikom dohodkov (Povzetek obračuna dohodkov, izplačanih v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2013), ki jih morajo izplačevalci dohodkov izročiti prejemnikom dohodka najpozneje do 31. 1. 2014.

 

Primerjajte!

 

DURS še obvešča, naj izplačevalci dohodka naj objavljene podatke primerjajo s podatki, ki so jih davčni upravi predložil na iREK obrazcih. Če ugotovijo, da slednji niso pravilni, naj davčni upravi najpozneje do 31. 1. 2014 predložijo manjkajoče REK obrazce oziroma popravke že vloženih REK obrazcev.

 


Kaj, če podatki niso pravilni?

 

Če izplačevalec na podlagi navedene primerjave ugotovi, da podatki, ki jih je davčni upravi predložil na iREK obrazcih, niso pravilni, naj davčni upravi čim prej predloži manjkajoče REK obrazce oziroma popravke že vloženih obrazcev. Obrazce oziroma popravke bo davčna uprava upoštevala pri sestavitvi informativnega izračuna dohodnine samo, če bodo predloženi najpozneje do 31. 1. 2014.

 
 

Oprostitev plačila prispevkov za zaposlitev mladih

01.11.2013 09:53

Nove olajšave za zaposlitev brezposelnih mladih


Oprostitev plačila prispevkov delodajalca uveljavljate na podlagi Zakona o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva (ZIUPTDSV), ki je bil sprejet julija 2013.


Kaj vam omogoča ukrep?

Oprostitev plačila prispevkov delodajalca za prvih 24 mesecev zaposlitve brezposelnih mladih v starosti do 30 let.

Oprostitev plačila se nanaša na prispevke delodajalca za socialno varnost (prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti).

 

Za koga lahko uveljavljate oprostitev plačila prispevkov?

Za zaposlitev brezposelnih, ki so pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi:

  • mlajši od 30 let in
  • najmanj 3 mesece neprekinjeno prijavljeni v evidenci brezposelnih.

Pogodba o zaposlitvi mora biti sklenjena:

  • za nedoločen čas in
  • v obdobju od 1. 11. 2013 do 31. 12. 2014.

Zaposlitev morate ohraniti najmanj 24 mesecev neprekinjeno.

 

Kdo lahko uveljavlja oprostitev plačila prispevkov?

Delodajalci, ki:

  • zadnje 3 mesece pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z mladimi brezposelnimi – niste začeli postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali zaposlenim niste odpovedali pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov;
  • pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z mladimi brezposelnimi – niste imeli blokiranega TRR (transakcijskega računa) 30 zaporednih dni ali več;
  • v zadnjih 6 mesecih pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z mladimi brezposelnimi – ste redno izplačevali plače in plačevali obvezne prispevke za socialno varnost zaposlenih.

Ne prezrite:

  • Če delodajalec, ki uveljavlja oprostitev plačila prispevkov na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, omenjeno pogodbo odpove iz poslovnih razlogov pred iztekom 24 mesecev zaposlitve, mora plačati prispevke delodajalca za socialno varnost za celotno obdobje dejanske zaposlitve mladih.
  • Enako velja, če se mladi, za katere delodajalec uveljavlja oprostitev plačila prispevkov na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, odločijo za izredno odpoved omenjene pogodbe pred iztekom 24 mesecev zaposlitve.

Od kdaj velja oprostitev plačila prispevkov?

Oprostitev plačila prispevkov delodajalca za socialno varnost lahko uveljavljate, če v obdobju od 1. 11. 2013 do 31. 12. 2014 sklenete pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas z brezposelnimi, ki so mlajši od 30 let in so najmanj 3 mesece neprekinjeno prijavljeni v evidenci brezposelnih.

Kako se izvaja oprostitev plačila prispevkov?

Oprostitev plačila prispevkov delodajalca za socialno varnost uveljavljate pri Davčni upravi RS (DURS-u). Ne zahteva se predhodno pridobivanje dokazil o izpolnjevanju pogojev.

DURS bo od nas po uradni dolžnosti pridobil podatke, ali mladi brezposelni, za katere nameravate uveljavljati oprostitev plačila prispevkov, ustrezajo tem pogojem. To pomeni, da so bili pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas mlajši od 30 let in najmanj 3 mesece neprekinjeno prijavljeni v evidenci brezposelnih.

Če nameravate uveljavljati oprostitev plačila prispevkov delodajalca, vam mladi brezposelni pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas lahko predložijo potrdilo, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogojev. Potrdilo pridobijo pri nas po elektronski poti, s prijavo v portal PoiščiDelo.si, ali neposredno pri našem uradu za delo, kjer so prijavljeni kot brezposelni.

 

Več informacij:

Glede oprostitve plačila prispevkov delodajalca za zaposlitev mladih brezposelnih dobite pri Davčni upravi RS (DURS-u), in sicer na vam najbližjem davčnem uradu.

Poglejte si Zakon o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva (ZIUPTDSV).

Vir: ZRSZZ

 
 

Enostranski prisilni pobot po pravilih obligacijskega prava

15.10.2013 08:22
Enostranski prisilni pobot je urejen v Obligacijskem zakoniku. V 311. členu Obligacijskega zakonika je določeno, da dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti ter če sta obe zapadli. Za pravno veljavno uveljavljanje prisilnega pobota morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji splošni pogoji, in sicer: vzajemnost, istovrstnost in zapadlost terjatev.


Pogoj vzajemnosti pomeni, da sta obe stranki v medsebojnem razmerju hkrati dolžnik in upnik iz naslova različnih pravnih temeljev. V zvezi s tem pogojem obstajajo tudi izjeme, ki so določene v 313. in 315. členu Obligacijskega zakonika (npr. cesija).

Predmet pobota sta lahko le istovrstni terjatvi, ki se glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti. Drugače povedano, denarna terjatev se lahko pobota le s terjatvijo, izraženo v denarju, ne more pa se pobotati z izdelkom, npr. z avtom.  


Kot zadnji splošni pogoj za pobotanje Obligacijski zakonik omenja zapadlost oziroma dospelost terjatve v plačilo.

Sodna praksa je izoblikovala še dva pogoja, iztožljivost in likvidnost. Likvidnost terjatve pomeni, da je terjatev jasna ter nesporna in ji dolžnik ne nasprotuje oziroma za katero je evidentno, da eksistira.


Poleg izpolnjevanja splošnih pogojev se za nastanek enostranskega prisilnega pobota zahteva še izjava o pobotu ene stranke. Obligacijski zakonik za pobotno izjavo ne predpisuje posebne oblike, vendar je priporočljivo, da je ta v pisni obliki zaradi lažjega dokazovanja v primeru morebitnega spora. Stranka, ki prejme pobotno izjavo, lahko pobotanju ugovarja le iz razloga, da pogoji za pobotanje niso izpolnjeni.


Obligacijski zakonik v 316. členu navaja, da je pobot prepovedan v tistih primerih, kadar gre za:

  • terjatev, ki je ni mogoče zarubiti (npr. terjatev, ki je izvzeta iz izvršbe, ali terjatev, za katero velja omejitev izvršbe);

  • terjatev stvari ali vrednosti stvari, ki so bile dolžniku dane v hrambo ali na posodo ali jih je dolžnik brezpravno vzel ali brezpravno pridržal;

  • terjatev, nastala z namerno povzročitvijo škode;

  • odškodninska terjatev za škodo, storjeno z okvaro zdravja ali s povzročitvijo smrti;

  • terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja.

Prisilni pobot ima za pravno posledico, da nižja terjatev preneha v celoti, višja terjatev pa glede preostalega dela še naprej pravno veljavno eksistira skupaj s stranskimi pravicami (npr. poroštvo).


Poenostavljen primer prisilnega pobota:

Oseba A za družbo B napiše članek. Družba B se zaveže, da osebi A, dne 1. 1. 2013, plača 100 enot za napisan članek. Družba B prejme od osebe A naročilo glede nakupa knjige. Zato družba B osebi A izda račun v višini 200 enot, ki zapade v plačilo dne 1. 2. 2013.

Splošni pogoji za pobot v konkretnem primeru so vzajemnost (oseba A ima terjatev v višini 100 enot in obveznost v višini 200 enot do družbe B, družba B pa ima terjatev v višini 200 enot in obveznost v višini 100 enot do osebe A), istovrstnost (obe terjatvi se glasita na denar) in zapadlost, ki nastopi z dnem 1. 2. 2013.  


Dne 1. 2. 2013 oseba A družbi B pošlje pobotno izjavo v pisni obliki, s katero obvesti družbo B, da svojo terjatev v znesku 100 enot pobotava z nasprotno terjatvijo družbe B v znesku 200 enot.


Učinki zgornjega pobota so, da terjatev osebe A oziroma obveznost družbe B v znesku 100 enot preneha (100 - 100 = 0), medtem ko preostali del terjatve družbe B v znesku 100 enot ostaja neizpolnjen in ga mora oseba A poravnati (200 - 100 = 100 enot).


Sklep

Enostranski prisilni pobot predstavlja v pravnem prometu priročen, učinkovit in hiter način nedenarnega poplačila vzajemnih terjatev, predvsem v primerih, ko je ena izmed strank neplačevita in se ji na tak način omogoči, da lažje izpolni svojo zapadlo obveznost nasprotni stranki.

Vir: Verlag Dashöfer

 
<< < 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 > >>

Aktualne novice

 

30.03.2020
Uveljavljen prvi sklop interventnih zakonov v povezavi s COVID-19
V Uradnem listu RS so bili objavljeni:
  • Zakon o ...
08.01.2020
e-bolniški list
Pomembna novost za delodajalce - do e-bolniškega ...
22.11.2019
Bolniški list od 01.01.2020
Novost - uvedba elektronskega bolniškega lista ...
04.05.2019
Spremembe glede izplačevanja regresa za letni dopust

Dne 4. maja 2019 sta pričeli veljati noveli ...

20.04.2019
Pričetek uporabe novega Zakona o poslovni skrivnosti
Dne 20. aprila 2019 se je pričel uporabljati nov ...
web design: IMAGE DESIGN d.o.o.
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani in štetje obiskovalcev.
Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste sprejeli vse piškotke.
ZAVRNI