Aktualne novice

<< < 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 > >>
 

Oprostitev plačila prispevkov za zaposlitev mladih

01.11.2013 09:53

Nove olajšave za zaposlitev brezposelnih mladih


Oprostitev plačila prispevkov delodajalca uveljavljate na podlagi Zakona o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva (ZIUPTDSV), ki je bil sprejet julija 2013.


Kaj vam omogoča ukrep?

Oprostitev plačila prispevkov delodajalca za prvih 24 mesecev zaposlitve brezposelnih mladih v starosti do 30 let.

Oprostitev plačila se nanaša na prispevke delodajalca za socialno varnost (prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti).

 

Za koga lahko uveljavljate oprostitev plačila prispevkov?

Za zaposlitev brezposelnih, ki so pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi:

  • mlajši od 30 let in
  • najmanj 3 mesece neprekinjeno prijavljeni v evidenci brezposelnih.

Pogodba o zaposlitvi mora biti sklenjena:

  • za nedoločen čas in
  • v obdobju od 1. 11. 2013 do 31. 12. 2014.

Zaposlitev morate ohraniti najmanj 24 mesecev neprekinjeno.

 

Kdo lahko uveljavlja oprostitev plačila prispevkov?

Delodajalci, ki:

  • zadnje 3 mesece pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z mladimi brezposelnimi – niste začeli postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali zaposlenim niste odpovedali pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov;
  • pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z mladimi brezposelnimi – niste imeli blokiranega TRR (transakcijskega računa) 30 zaporednih dni ali več;
  • v zadnjih 6 mesecih pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z mladimi brezposelnimi – ste redno izplačevali plače in plačevali obvezne prispevke za socialno varnost zaposlenih.

Ne prezrite:

  • Če delodajalec, ki uveljavlja oprostitev plačila prispevkov na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, omenjeno pogodbo odpove iz poslovnih razlogov pred iztekom 24 mesecev zaposlitve, mora plačati prispevke delodajalca za socialno varnost za celotno obdobje dejanske zaposlitve mladih.
  • Enako velja, če se mladi, za katere delodajalec uveljavlja oprostitev plačila prispevkov na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, odločijo za izredno odpoved omenjene pogodbe pred iztekom 24 mesecev zaposlitve.

Od kdaj velja oprostitev plačila prispevkov?

Oprostitev plačila prispevkov delodajalca za socialno varnost lahko uveljavljate, če v obdobju od 1. 11. 2013 do 31. 12. 2014 sklenete pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas z brezposelnimi, ki so mlajši od 30 let in so najmanj 3 mesece neprekinjeno prijavljeni v evidenci brezposelnih.

Kako se izvaja oprostitev plačila prispevkov?

Oprostitev plačila prispevkov delodajalca za socialno varnost uveljavljate pri Davčni upravi RS (DURS-u). Ne zahteva se predhodno pridobivanje dokazil o izpolnjevanju pogojev.

DURS bo od nas po uradni dolžnosti pridobil podatke, ali mladi brezposelni, za katere nameravate uveljavljati oprostitev plačila prispevkov, ustrezajo tem pogojem. To pomeni, da so bili pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas mlajši od 30 let in najmanj 3 mesece neprekinjeno prijavljeni v evidenci brezposelnih.

Če nameravate uveljavljati oprostitev plačila prispevkov delodajalca, vam mladi brezposelni pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas lahko predložijo potrdilo, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogojev. Potrdilo pridobijo pri nas po elektronski poti, s prijavo v portal PoiščiDelo.si, ali neposredno pri našem uradu za delo, kjer so prijavljeni kot brezposelni.

 

Več informacij:

Glede oprostitve plačila prispevkov delodajalca za zaposlitev mladih brezposelnih dobite pri Davčni upravi RS (DURS-u), in sicer na vam najbližjem davčnem uradu.

Poglejte si Zakon o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva (ZIUPTDSV).

Vir: ZRSZZ

 
 

Enostranski prisilni pobot po pravilih obligacijskega prava

15.10.2013 08:22
Enostranski prisilni pobot je urejen v Obligacijskem zakoniku. V 311. členu Obligacijskega zakonika je določeno, da dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti ter če sta obe zapadli. Za pravno veljavno uveljavljanje prisilnega pobota morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji splošni pogoji, in sicer: vzajemnost, istovrstnost in zapadlost terjatev.


Pogoj vzajemnosti pomeni, da sta obe stranki v medsebojnem razmerju hkrati dolžnik in upnik iz naslova različnih pravnih temeljev. V zvezi s tem pogojem obstajajo tudi izjeme, ki so določene v 313. in 315. členu Obligacijskega zakonika (npr. cesija).

Predmet pobota sta lahko le istovrstni terjatvi, ki se glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti. Drugače povedano, denarna terjatev se lahko pobota le s terjatvijo, izraženo v denarju, ne more pa se pobotati z izdelkom, npr. z avtom.  


Kot zadnji splošni pogoj za pobotanje Obligacijski zakonik omenja zapadlost oziroma dospelost terjatve v plačilo.

Sodna praksa je izoblikovala še dva pogoja, iztožljivost in likvidnost. Likvidnost terjatve pomeni, da je terjatev jasna ter nesporna in ji dolžnik ne nasprotuje oziroma za katero je evidentno, da eksistira.


Poleg izpolnjevanja splošnih pogojev se za nastanek enostranskega prisilnega pobota zahteva še izjava o pobotu ene stranke. Obligacijski zakonik za pobotno izjavo ne predpisuje posebne oblike, vendar je priporočljivo, da je ta v pisni obliki zaradi lažjega dokazovanja v primeru morebitnega spora. Stranka, ki prejme pobotno izjavo, lahko pobotanju ugovarja le iz razloga, da pogoji za pobotanje niso izpolnjeni.


Obligacijski zakonik v 316. členu navaja, da je pobot prepovedan v tistih primerih, kadar gre za:

  • terjatev, ki je ni mogoče zarubiti (npr. terjatev, ki je izvzeta iz izvršbe, ali terjatev, za katero velja omejitev izvršbe);

  • terjatev stvari ali vrednosti stvari, ki so bile dolžniku dane v hrambo ali na posodo ali jih je dolžnik brezpravno vzel ali brezpravno pridržal;

  • terjatev, nastala z namerno povzročitvijo škode;

  • odškodninska terjatev za škodo, storjeno z okvaro zdravja ali s povzročitvijo smrti;

  • terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja.

Prisilni pobot ima za pravno posledico, da nižja terjatev preneha v celoti, višja terjatev pa glede preostalega dela še naprej pravno veljavno eksistira skupaj s stranskimi pravicami (npr. poroštvo).


Poenostavljen primer prisilnega pobota:

Oseba A za družbo B napiše članek. Družba B se zaveže, da osebi A, dne 1. 1. 2013, plača 100 enot za napisan članek. Družba B prejme od osebe A naročilo glede nakupa knjige. Zato družba B osebi A izda račun v višini 200 enot, ki zapade v plačilo dne 1. 2. 2013.

Splošni pogoji za pobot v konkretnem primeru so vzajemnost (oseba A ima terjatev v višini 100 enot in obveznost v višini 200 enot do družbe B, družba B pa ima terjatev v višini 200 enot in obveznost v višini 100 enot do osebe A), istovrstnost (obe terjatvi se glasita na denar) in zapadlost, ki nastopi z dnem 1. 2. 2013.  


Dne 1. 2. 2013 oseba A družbi B pošlje pobotno izjavo v pisni obliki, s katero obvesti družbo B, da svojo terjatev v znesku 100 enot pobotava z nasprotno terjatvijo družbe B v znesku 200 enot.


Učinki zgornjega pobota so, da terjatev osebe A oziroma obveznost družbe B v znesku 100 enot preneha (100 - 100 = 0), medtem ko preostali del terjatve družbe B v znesku 100 enot ostaja neizpolnjen in ga mora oseba A poravnati (200 - 100 = 100 enot).


Sklep

Enostranski prisilni pobot predstavlja v pravnem prometu priročen, učinkovit in hiter način nedenarnega poplačila vzajemnih terjatev, predvsem v primerih, ko je ena izmed strank neplačevita in se ji na tak način omogoči, da lažje izpolni svojo zapadlo obveznost nasprotni stranki.

Vir: Verlag Dashöfer

 
 

Račun za cestnino v tujini

15.10.2013 08:16

Cestnina je nadomestilo za uporabo cest in je obdavčena v skladu z 27. členom ZDDV-1, ki določa, da je kraj opravljanja storitev v zvezi z nepremičninami kraj, kjer se nepremičnina nahaja. Torej je pomembno, v kateri državi se nahajajo ceste, katerih uporaba se plačuje.

Če gre denimo za uporabo cest v Avstriji, pomeni, da ima Avstrija pravico do obdavčitve. Zaradi navedenega se samoobdavčitev v Sloveniji ne dela. Zaradi navedenega se samoobdavčitev v Sloveniji ne dela. Slovenski davčni zavezanec, ki ima pravico do odbitka DDV, lahko vloži zahtevek za vračilo DDV v drugi državi članici EU preko portala e-davki. V tem primeru se zaračunani avstrijski DDV knjiži na konto 165 - ostale kratkoročne terjatve.

Vir: Verlag Dashöfer

 
 

Poročanje o kupoprodajnih poslih z nepremičninami in o najemnih poslih s stavbami in deli stavb

10.10.2013 14:38
APLIKACIJA ZA ODDAJANJE POROČIL


Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin
(Uradni list RS, št. 50/06, 87/11 in 40/12 – ZUJF) v 22. členu določa obveznost poročanja o kupoprodajnih poslih z nepremičninami in o najemnih poslih s stavbami in deli stavb v evidenco trga nepremičnin, ki je prilagojena za vzpostavitev podatkov o kupoprodajnih pravnih poslih z nepremičninami in najemnih pravnih poslih s stavbami in deli stavb (v nadaljevanju: ETN). Kršitev obveznosti je sankcionirana.


Prilagojena ETN se na podlagi Sklepa o začetku uporabe prilagojene evidence trga nepremičnin (Uradni list RS, št. 51/13) začne uporabljati s 1. julijem 2013.


V ETN je treba pošiljati podatke o:  

- sklenjenih kupoprodajnih pravnih poslih z nepremičninami  in

- sklenjenih najemnih pravnih poslih s stavbami in deli stavb.


Podatke o kupoprodajnih pogodbah ter najemnih pogodbah in njihovih aneksih
, ki se evidentirajo v ETN za posamezno vrsto pravnega posla (kupoprodajni oziroma najemni pravni posel), določata Pravilnik o vodenju podatkov evidence trga nepremičnin ter načinu pošiljanja podatkov (Uradni list RS, št. 68/12) in Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vodenju podatkov evidence trga nepremičnin ter načinu pošiljanja podatkov (Uradni list RS, št. 51/13).


O kupoprodajnih pravnih poslih z nepremičninami morajo pošiljati podatke:

•    Davčna uprava Republike Slovenije iz evidence napovedi za odmero davka na promet nepremičnin,

•    prodajalci iz pogodb za kupoprodajne pravne posle z nepremičninami za katere je bil obračunan davek na dodano vrednost, oziroma lizingodajalci iz pogodb o finančnem lizingu nepremičnin za katere je bil obračunan davek na dodano vrednost.


Prodajalci nepremičnin
(lizingodajalci imajo enake dolžnosti posredovanja podatkov kot prodajalci nepremičnin) morajo pošiljati podatke o kupoprodajnih pogodbah z nepremičninami in o pogodbah o finančnem lizingu nepremičnin, sklenjenih po 1. juliju 2013.   


Lizingodajalci iz pogodbe o finančnem lizingu lahko pošljejo podatke o pogodbah o finančnem lizingu nepremičnin, ki na dan 1. julij 2013 še trajajo, ne glede na to, ali je bil ob sklenitvi finančnega lizinga nepremičnin obračunan davek na dodano vrednost ali davek na promet nepremičnin.

Prodajalci nepremičnin in lizingodajalci morajo o poslih z nepremičninami, za katere je bil obračunan davek na dodano vrednost, v prilagojeno ETN poročati elektronsko - z vnosom podatkov v prilagojeno ETN ali v predpisanem izmenjevalnem formatu prek spletne aplikacije.


O najemnih pravnih poslih s stavbami in deli stavb morajo pošiljati podatke:

•    najemodajalci, ki so lastniki stavb ali delov stavb, ki jih dajejo v najem (fizične osebe in pravne osebe zasebnega ali javnega prava),

•    najemodajalci, ki so upravljavci stavb ali delov stavb v lasti Republike Slovenije,

•    upravniki večstanovanjskih ali poslovnih stavb za dele stavb v solastnini lastnikov delov stavb v večstanovanjski ali poslovni stavbi.


Najemodajalci morajo pošiljati podatke o vseh »aktivnih« najemnih pravnih poslih – poslati morajo podatke o najemnih pogodbah, ki na dan 1. julij 2013 trajajo, in o novih najemnih pogodbah, sklenjenih po tem datumu.
   


V primeru, ko je najemodajalec pravna oseba, ali ko je najemodajalec upravljavec stavbe ali dela stavbe v lasti Republike Slovenije (oddaja v najem stavb/delov stavb v državni lasti) ali ko je najemodajalec upravnik (oddaja v najem skupnih stavb ali delov stavb v večstanovanjski ali poslovni stavbi), se v ETN poroča elektronsko - z vnosom podatkov v ETN ali v predpisanem izmenjevalnem formatu prek spletne aplikacije.


V primeru, ko je najemodajalec fizična oseba, lahko poroča elektronsko - z vnosom podatkov v ETN prek spletne aplikacije ali po pošti na obrazcu za poročanje o najemnem pravnem poslu, ki je objavljen na spletnih straneh Geodetske uprave RS.

Podatke iz pogodb za kupoprodajne posle z nepremičninami, za katere je bil obračunan davek na dodano vrednost, pogodb o finančnem lizingu nepremičnin, za katere je bil obračunan davek na dodano vrednost, in iz pogodb za najem stavb ali delov stavb, je treba v ETN poslati do 15. dne v mesecu po mesecu, v katerem je bil sklenjen pravni posel. Podatke o pravnih poslih, ki bodo sklenjeni v juliju 2013, je treba poslati najkasneje do 15. avgusta 2013.


Spletna aplikacija za poročanje o sklenjenih kupoprodajnih poslih z nepremičninami in najemnih poslih s stavbami in deli stavb
v ETN je dostopna prek povezave na spletnem portalu PROSTOR, na straneh Evidence trga nepremičnin. Za registracijo za uporabo spletne aplikacije je potrebno veljavno kvalificirano digitalno potrdilo.


Celovito evidentiranje podatkov o kupoprodajnih pravnih poslih, vključno s finančnim lizingom, ter podatkov o najemnih pravnih poslih s stavbami in deli stavb v evidenci trga nepremičnin je prvenstveno namenjeno pridobivanju podatkov o prodajnih cenah in najemninah za izvajanje nalog množičnega vrednotenja nepremičnin. Na podlagi teh podatkov se oblikujejo modeli vrednotenja za posamezne vrste nepremičnin, določajo se posplošene tržne vrednosti nepremičnin, ki se vodijo v registru nepremičnin,  ter indeksi vrednosti, s katerimi se vrednosti nepremičnin prilagajajo trenutnim tržnim razmeram. Evidenca trga nepremičnin kot javna evidenca je namenjena tudi drugim uporabnikom, ali je uporabljena za druge namene (za potrebe statistike, davčne namene itd.), če tako določajo predpisi. Preko javnega vpogleda v podatke o cenah in najemninah prispeva k preglednosti in učinkovitosti trga nepremičnin.

Vir: GURS

 
 

Obetajo se spremembe na področju dohodnine

10.09.2013 10:39

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2M) uvaja spremembe, ki so potrebne zaradi:

-     izvedbe ukrepov v skladu s cilji Programa stabilnosti za leto 2013,

-     uskladitve s spremembami v novih področnih sistemskih zakonih (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2, Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1),

-     uskladitve ZDoh-2 s pravnim redom Evropske unije in sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru,

-     odprave ugotovljene protiustavnosti petega odstavka 113. člena ZDoh-2, ki določa posebno osebno olajšavo za čezmejne delovne migrante.

 

Predlog ZDoh-2M vsebuje naslednje spremembe in dopolnitve:

1. Odpravlja se avtomatično usklajevanje davčnih olajšav in neto letnih davčnih osnov v lestvici za odmero dohodnine z rastjo cen življenjskih potrebščin. Možnost usklajevanja in določanje koeficienta, s katerim se uskladijo zneski olajšav in neto letnih davčnih osnov iz lestvice za odmero dohodnine se prenaša v okvir sprejemanja zakona o izvrševanju proračuna (8. in 9. člen ZDoh-2M (118. in 122. člen ZDoh-2)).

 

2. Spreminja se določitev davčne osnove od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja, na način, da se pri določanju davčne osnove kot odbitna postavka priznavajo tudi obvezni prispevki za socialno varnost delojemalca od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja (1. člen ZDoh-2M (41. člen ZDoh-2)).

 

3. Davčna obravnava poklicnih pokojnin se izenačuje z davčno obravnavo pokojnin iz obveznega pokojninskega zavarovanja in tako se prejemnikom poklicne pokojnine priznava osebna olajšava v obliki zmanjšanja dohodnine v višini 13,5% odmerjene poklicne pokojnine (6. člen ZDoh-2M (112. člen ZDoh-2)).  Navedena sprememba je bila v predlog novele ZDoh-2M vključena naknadno, po opravljeni razpravi na Ekonomsko socialnem svetu in usklajevanju na delovni skupini. 

 

4. Določa se možnost uveljavljanja veljavne olajšave za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, že pri obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti (11. člen ZDoh-2M (128. člen ZDoh-2)).

 

5. Določba, ki določa olajšave za rezidente držav članic EU in EGP se usklajuje z zakonodajo EU (7. člen ZDoh-2M (116. člen ZDoh-2)) in sicer tako, da se določa možnost uveljavljanja posebne osebne olajšave za športnike, novinarje in kulturnike ter olajšave za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje tudi za nerezidenta Slovenije (ki je rezident držav članic EU oziroma EGP), ki izpolnjuje določene pogoje in pretežni del dohodka dosega v Sloveniji.

 

6. Pri določanju davčne osnove od dohodka iz življenjskega zavarovanja se določa pričakovano življenjsko dobo zavarovanca enako, ne glede na spol davčnega zavezanca (4. člen ZDoh-2M (86. člen ZDoh-2), s čimer se določba uskladi z Direktivo Sveta 2003/113/ES na področju zavarovanja v skladu s Sodbo sodišča Evropske unije v zadevi C-236/09 kot tudi Direktivo 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta, o uresničevanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri določanju zavarovalnih premij in dajatev iz zavarovanja.

 

7. Ureja se ustrezno vsebinsko sklicevanje glede na določbe ZPIZ-2 in ZDR-1 (2. člen ZDoh-2M (44. člen ZDoh-2); 3. člen ZDoh-2M (65. člen ZDoh-2); 5. člen ZDoh-2M (107. člen ZDoh-2), 6. člen ZDoh-2M (112. člen ZDoh-2) in 10. člen ZDoh-2M (127. člen ZDoh-2)).

 

8.  Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-147/12-18 z dne 29. 5. 2013, ki je ugotovilo, da je peti odstavek 113. člena Zakona o dohodnini v neskladju z Ustavo RS, se odpravlja posebna osebna olajšava za dohodke rezidentov čezmejnih delovnih migrantov (7. člen ZDoh-2M (113. člen ZDoh-2)). Navedena sprememba je bila v predlog novele ZDoh-2M vključena naknadno, po opravljeni javni razpravi in medresorskem usklajevanju.

 

Po oceni bo imel predlog zakona v letu 2014 za posledico letno zvišanje prihodkov državnega proračuna iz naslova dohodnine za okoli 33,2 milijonov evrov. Navedeni učinek je posledica ukinitve usklajevanja neto letnih davčnih osnov iz davčne lestvice in davčnih olajšav z rastjo cen življenjskih potrebščin, ki bo povečal prihodke za 30 milijonov evrov. Večji vpliv na povečanje prihodkov iz naslova dohodnine ima tudi odprava posebne osebne olajšave za dohodke rezidentov čezmejnih delovnih migrantov, ki bo po oceni zvišala prihodke za 4 milijonov evrov. Obenem pa ima vpliv na prihodke iz naslova dohodnine tudi sprememba določanja davčne osnove od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja (zaradi priznavanja obveznih prispevkov za socialno varnost), ki bo zmanjšala prihodke v višini 0,8 milijonov evrov. Ostale spremembe ne bodo imele pomembnejših finančnih posledic za državni proračun.

Vir: Vlada RS

 
<< < 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 > >>

Aktualne novice

 

22.07.2020
Predčasno plačilo prispevkov za socialno varnost z zapadlostjo 31. 3. 2022.
Samozaposlenim osebam in kmetom, ki so opravljali ...
13.07.2020
Razlog za pozitivna stanja na eKartici
#eDavki

Pri preverjanju stanja na eKartici na ...
30.03.2020
Uveljavljen prvi sklop interventnih zakonov v povezavi s COVID-19
V Uradnem listu RS so bili objavljeni:
  • Zakon o ...
08.01.2020
e-bolniški list
Pomembna novost za delodajalce - do e-bolniškega ...
22.11.2019
Bolniški list od 01.01.2020
Novost - uvedba elektronskega bolniškega lista ...
web design: IMAGE DESIGN d.o.o.
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani in štetje obiskovalcev.
Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste sprejeli vse piškotke.
ZAVRNI