Aktualne novice

<< < 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 > >>
 

Nadzor FURS glede pridobitve lastnega poslovnega deleža družbe

12.06.2018 17:27

Nadzoru se lahko poslovni subjekti izognejo s predložitvijo samoprijave

Finančna uprava RS na področju pridobitve lastnih poslovnih deležev v družbah zaznava visoko tveganje, zato je v letu 2018 glede tega načrtovan povečan obseg davčno inšpekcijskih nadzorov. V do sedaj izvedenih nadzorih je bilo dodatno obračunanih več kot 2.9 mio € davčnih obveznosti. 

Finančna uprava RS redno opravlja različne analize podatkov in na področju odsvojitve poslovnih deležev zaznava visoko tveganje, zato poglobljeno spremlja to področje. Po opravljeni analizi je bilo ugotovljeno, da gre v številnih primerih za skrbno oblikovane davčne sheme, ki zavezancem omogočajo, da si z izogibanjem davčne zakonodaje na davčno ugodnejši način izplačajo ustvarjene poslovne dobičke. 

Predmet obdavčitve in okoliščine, ki so bistvene za obdavčenje, se vrednotijo po svoji gospodarski (ekonomski) vsebini in ne po pravno formalni obliki. FURS ugotavlja, da so navedene sheme pogosto v nasprotju z namenom zakona, saj odkup poslovnega deleža od družbenika nima ekonomske vsebine in ne izkazuje poslovnega interesa, kar nakazuje na edini glavni motiv: prihranek pri davku, oziroma davčno izogibanje.

Takšna davčna izogibanja so bila potrjena tudi v dosedanjih inšpekcijskih nadzorih. Od septembra 2017 dalje je bilo opravljenih 13 nadzorov, od tega so bile nepravilnosti ugotovljene v kar 11 nadzorih in pri teh 11 nadzorih je bilo kar 9 samoprijav. Pri opravljenih davčnih nadzorih je bilo dodatno obračunanih več kot 2.9 mio € davčnih obveznosti. Pri teh zavezancih je povprečno 25 zaposlenih. Največ dodatno obračunanih dajatev je bilo v podjetju s 3 zaposlenimi in sicer kar 1.028.000 €. 

Finančna uprava RS poziva zavezance - družbe pridobiteljice lastnih poslovnih deležev, da v kolikor je pravni posel prodaje poslovnega deleža sklenjen zaradi izogibanja davčnih obveznosti in dogovorjena kupnina zaradi pomanjkanja ekonomske vsebine predstavlja prikrito izplačilo dobička, ki je izplačano v skladu z določbami poglavja 6.2 ZDoh-2 v obliki dividend, predložijo obračun davčnega odtegljaja (REK-2) na podlagi samoprijave, v skladu z določbami 55. člena Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2. S predložitvijo samoprijave se zavezanci izognejo globam, od prepozno plačanih obveznosti pa plačajo nižje obresti, kot bi jih sicer, če ne bi predložili samoprijave. Globa v primerih prekrškov, v katerih je narava posebno huda, je za pravne osebe v višini od 4.500 do 100.000 eurov, za odgovorne osebe pravne osebe pa je določena globa v višini od 1.200 do 20.000 eurov. 

V letu 2018 FURS načrtuje povečano število davčno inšpekcijskih nadzorov na področju pridobitve lastnih poslovnih deležev. Prav tako bodo inšpektorji pri opravljanju nadzorov posebno pozornost namenili zbiranju podatkov o tem, kdo je predlagal uporabo davčne sheme in katere listine so bile pri tem uporabljene in predložene. 

Odnosi z javnostmi, 
Finančna uprava RS

 
 

Reforma evropskega zakonodajnega okvira za varstvo osebnih podatkov

22.05.2018 13:21

Bistvene novosti

(vir: http://www.consilium.europa.eu/sl/policies/data-protection-reform/data-protection-regulation/)

Pravice posameznika

V uredbi so navedene pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, tj. posameznika, katerega osebni podatki se obdelujejo. Med temi pravicami so pravica do dostopa do osebnih podatkov ter pravice do popravka, pozabe, izbrisa, omejitve obdelave, ugovora in prenosljivosti podatkov. Določena je tudi obveznost upravljavcev (oseb, odgovornih za obdelavo podatkov) glede zagotavljanja preglednih in lahko dostopnih informacij posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, o obdelavi njihovih podatkov. 

Obveznosti upravljavcev in obdelovalcev podatkov

V uredbi so podrobno opredeljene splošne obveznosti upravljavcev in oseb, ki osebne podatke obdelujejo v njihovem imenu (obdelovalci). Med temi obveznostmi sta obveznost izvajanja ustreznih varnostnih ukrepov in obveznost uradnega obveščanja o kršitvah varstva osebnih podatkov. V skladu z uredbo bodo javni sektor ter podjetja, katerih temeljne dejavnosti zajemajo ali dejanja obdelave, ki pomenijo redno in sistematično obsežno spremljanje posameznikov, ali pa obsežno obdelavo posebnih vrst podatkov, morali imenovati uradno (odgovorno) osebo za varstvo podatkov.. 

Upravljavci ne bodo več dolžni prijavljati zbirk osebnih podatkov v register zbirk osebnih podatkov, ostajajo pa dolžnosti sprejema katalogov, te dolžnosti se krepijo in uvajajo tudi za (pogodbene) obdelovalce.

Večji poudarek daje uredba tudi (predhodnim) izvedbam analiz učinkov na varstvo osebnih podatkov, v primeru varnostnih incidentov, kot je npr. izguba osebnih podatkov, pa se uvaja obveznost poročanja nadzornemu organu in v določenih primerih tudi obveščanja vseh prizadetih posameznikov.

Nadzorni organi

V uredbi je potrjena obstoječa obveznost držav članic glede ustanovitve neodvisnega nadzornega organa na nacionalni ravni. Njegov cilj je tudi vzpostavitev mehanizmov, s katerimi bi zagotovili doslednost pri izvajanju zakonodaje o varstvu podatkov v vsej EU. Bistveno je, da bo v primeru, ko obdelava osebnih podatkov poteka v več kot eni državi članici, načeloma en sam ti. vodilni nadzorni organ pristojen za spremljanje vseh teh dejavnosti. To načelo, imenovano vse na enem mestu, pomeni, da bo pristojni vodilni nadzorni organ v vsakem primeru, ko gre za čezmejno obdelavo osebnih podatkov organ države članice, v kateri je glavni ali edini sedež upravljavca ali obdelovalca.  

Uredba zajema tudi ustanovitev Evropskega odbora za varstvo podatkov (angl. European Data Protection Board, EDPB). Ta odbor naj bi sestavljali predstavniki vseh 28 neodvisnih nadzornih organov in bo nadomestil sedanjo Delovno skupino za varstvo podatkov iz člena 29 (Article 29 Working Party). 

Pravica do pravnega sredstva in sankcije

Nova uredba ureja tudi pravico posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do vložitve pritožbe pri nadzornem organu, pa tudi njihovo pravico do pravnih sredstev zoper odločitev nadzornega organa ali v primeru neukrepanja nadzornega organa, pravico do odškodnine in odgovornosti.

Zoper upravljavce ali obdelovalce, ki kršijo pravila o varstvu podatkov, so določene zelo ostre sankcije. Te upravne sankcije izrečejo nacionalni organi za varstvo podatkov.

Kodeksi ravnanja in potrjevanje (certifikacija)

S sprejemom uredba daje EU večji poudarek kodeksom ravnanja in postopkom potrjevanja kot novim mehanizmom za zagotavljanje in izkazovanje ustreznega ravnanja z osebnimi podatki.


Vir:

https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/

 
 

Register dejanskih lastnikov

15.01.2018 16:34
Z Registrom dejanskih lastnikov v boj proti pranju denarja in financiranju terorizma
 

Najpozneje do 19. januarja 2018 morajo pravne osebe, vpisane v Poslovni register Republike Slovenije, vpisati podatke o svojih dejanskih lastnikih v aplikacijo Register dejanskih lastnikov na spletnem mestu AJPES. Ukrep je del boja proti korupciji na ravni Evropske unije, pri nas pa ga predpisuje 41. člen Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.

Kdo je dolžan posredovati podatke?

Obvezen vpis podatkov o dejanskih lastnikih velja za:

  • gospodarske subjekte (gospodarske družbe, zadruge),
  • subjekte, ki nimajo poslovnih deležev (ustanove, društva, zavodi, sindikati, politične stranke, verske skupnosti ipd.),
  • tuje sklade, tuje ustanove in pravne subjekte tujega prava, ki imajo davčne obveznosti iz poslovanja v Republiki Sloveniji. 

Izjeme, ki jim ni potrebno vpisovati podatkov o dejanskem lastniku so:

  • samostojni podjetniki posamezniki,
  • posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost (odvetniki, notarji, zasebni zdravstveni delavci ipd.),
  • enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo, kadar je lastnik fizična oseba,
  • neposredni in posredni proračunski uporabniki. 

Poslovni subjekti bodo morali v register vpisati naslednje podatke:

  • o pravni osebi: firmo, naslov, sedež, matično številko (samo pri pravnih osebah, ki so vpisane v Poslovni register RS), davčno številko, datum vpisa in izbrisa
  • o dejanskem lastniku: osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum rojstva, davčno številko, državljanstvo, višino lastniškega deleža ali drug način nadzora, ter datum vpisa in izbrisa dejanskega lastnika iz Registra dejanskih lastnikov

Novo ustanovljeni poslovni subjekti bodo v prihodnje morali pravilne podatke o lastništvu v Register vpisati v roku 8 dni po vpisu v poslovni ali davčni register Republike Slovenije.

Zagotavljanje točnosti in dostopnosti podatkov

Za pravilnost podatkov so odgovorni poslovni subjekti sami. Zakon za primere, ko podatki ne bodo ustrezni, predpisuje denarne kazni. Register bo upravljal AJPES. Podatki bodo le v omejenem obsegu javni, dostop do celotne zbirke podatkov pa bodo imeli zavezanci za izvajanje zakona, nadzorniki ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj. 

Zakaj Register dejanskih lastnikov?

Namen Registra dejanskih lastnikov, ki ga uvaja Ministrstvo za finance RS, je zagotavljanje transparentnega poslovanja, zmanjševanje korupcijskih tveganja ter onemogočanje zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma. Slovenija je pri vzpostavitvi tovrstnih ukrepov med najhitrejšimi v Evropski uniji, postopoma pa bomo register povezovali tudi z registri ostalih evropskih držav, saj je mednarodno sodelovanje ključnega pomena za učinkovit boj proti korupciji.

Obveznost poslovnih subjektov

Zakon določa, da mora vsak poslovni subjekt zase ugotoviti svojega dejanskega lastnika, ki ga sam vpiše v Register dejanskih lastnikov do 19. januarja 2018. 

Računovodski servis lahko prevzame za svoje stranke vpis v RDL (torej to, kar morajo posamezni subjekti storiti do 19. januarja 2018) na podlagi ustreznega pooblastila stranke.

 
 

Javni razpis za vzpostavitev ali nadgradnjo elektronskega poslovanja v MSP v obdobju 2017-2018

04.09.2017 13:34
Pogoji za kandidiranje:
Na razpis se lahko prijavijo mikro, mala in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo v Republiki Sloveniji.

Upravičeni stroški:
Upravičeni stroški, ki so predmet sofinanciranja so stroški storitev zunanjih izvajalcev (storitve v zvezi z vzpostavitvijo ali nadgradnjo elektronskega poslovanja) za izvedbo naslednjih ukrepov:
•elektronska izmenjava med partnerji,
•digitalizacija nastopov na sejmih,
•spletne strani za tuje trge,
•spletne trgovine,
•produktno-prodajni video,
•krepitev kompetenc – usposabljanja.

Vir: MGRT
 
 

Subvencije za Trajno zaposlovanje mladih

14.06.2017 11:18
Na tem javnem povabilu lahko pridobite subvencijo za zaposlitev brezposelnih, ki še niso dopolnili 30 let in so vsaj 3 mesece prijavljeni med brezposelnimi ter smo jih napotili k vam. Subvencija znaša 5.000 EUR za zaposlitev 40 ur na teden. Delovno razmerje mora biti sklenjeno za nedoločen čas.
Več o tem >>>>>>
 
<< < 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 > >>

Aktualne novice

 

12.06.2018
Nadzor FURS glede pridobitve lastnega poslovnega deleža družbe

Nadzoru se lahko poslovni subjekti izognejo s ...

15.01.2018
Register dejanskih lastnikov
Z Registrom dejanskih lastnikov v boj proti pranju ...
14.06.2017
Subvencije za Trajno zaposlovanje mladih
Na tem javnem povabilu lahko pridobite subvencijo ...
web design: IMAGE DESIGN d.o.o.
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani in štetje obiskovalcev.
Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste sprejeli vse piškotke.
ZAVRNI